Reportaža, polet v vetrovniku Aerodium Logatec s SelectBoxom

Sliši se skorajda klišejsko, a vendarle je res – vsakdo kdaj sanjari, kako bi bilo leteti, razpreti krila in biti kot ptica, ki jadra po nebu … No, kar priznaj, da te kdaj prešine taka misel!

A ker ljudje pač nimamo kril, se moramo znajti drugače. Naša neustavljiva želja po letenju je tudi razlog za mnoge športe, ki nam omogočajo izkušnjo letenja. In eden izmed njih je skydiving (skok iz letala).

Mhm, tudi meni se zatresejo kolena, če pomislim, da bi morala kar skočiti z letala. Pomiri se, tokrat ne bo govora o tej vrsti zabave, temveč o varni in zabavni simulaciji skoka. V sklopu darilnih paketov SelectBox sem obiskala Aerodium Logatec in doživela izkušnjo, ki jo lahko opišem z eno besedo – SVOBODA!

Živa, pa o čem ti sploh govoriš?

Če še nisi slišal/a za letenje v vetrovniku, naj ti ga najprej predstavim. Gre za zelo sofisticiran sistem, ki omogoča simulacijo letenja. Sprva je bil sistem razvit za potrebe vojske in astronavtov, kasneje pa je postajal vedno širše uporabljan. Združuje namreč zabavo, trening in predpripravo na skok z letala. Vetrovnik Aerodium Logatec je zaprt s posebno stekleno komoro (izgleda kot navpičen tunel), na vrhu in spodaj pa je zaprt z varnostno mrežo. Od spodaj piha veter z močjo do 230km/h, ki človeku omogoča letenje. Če te zanima tehnična plat vetrovnika, ti predlagam, da si več prebereš na spletni strani Aerodiuma Logatec, jaz pa ti predstavim izkušnjo letenja iz prve roke.

Občutek ležanja na zračnem toku

Težko je opisati nekaj, česar druga oseba še ni doživela, kajne?Recimo, kako bi opisal/a okus borovnic, nekomu, ki jih še ni jedel? Tako je tudi moj najboljši nasvet tebi, »go and try it out!« – leteti res moraš iti, ker je neverjetno!

Občutek letenja je pač podoben letenju.Ko se uležeš na zrak, je podobno, kot bi se počasi ulegel na gladino vode, ki te potem nosi. Samo da je veliko bolj intenzivno in veliko boljše! No, pa gremo lepo po vrsti, vse se začne pri varnosti.

Varnost na prvem mestu

Aerodium Logatec že od daleč izgleda urejen, moderen in profesionalen. In takšen tudi je, z vsemi zaposlenimi vred. Mlada ekipa letalcev se že ob prihodu pošali, da sprosti napetost, ki je vedno prisotna, ko se srečujemo z neznanim – kar je letenje zame zagotovo bilo. Dobim vprašalnik, ki ga podrobno preberem in podpišem. Kakšne so omejitve? Letenje v vetrovniku ni dovoljeno nosečim ženskam; otrokom, lažjim od 20kg; ljudem, težjim od 140kg; in tistim, ki trpijo poškodbe hrbtenice in vratu. Varnost je vendarle na prvem mestu.

Potem je čas za teorijo. Ogledam si predstavitveni video posnetek letenja z vsemi navodili vred. Med letenjem inštruktor namreč uporablja štiri geste, s katerimi sporoča, kaj moraš storiti. V vetrovniku se pač ne moreš pogovarjati, zato se hitro naučim štirih gest– pokrči noge, iztegni noge, dvigni glavo in sprosti se. Inštruktor razloži, da je zelo pomembno upoštevanje navodil in sproščenost. Moški se bojda običajno borijo z vetrom in si tako otežijo izkušnjo sproščenega letenja. Na fitnes klopi še demonstrira položaj telesa med letenjem, za njim ponovim vajo še jaz. Dobro, nekoliko uleknjena bom, z rokami pokrčenimi pred obrazom.

Ko inštruktor odgovori na vsa moja vprašanja, se preoblečem v letalni kombinezon, potisnem čepke v ušesa, si nadenem očala in čelado. Zakaj čepki? Ker je veter zelo močen in bi drugače lahko poškodoval sluh. Tega pa nočemo, kajne?

Inštruktorjev predstavitveni let

Stojim pred vetrovnikom – vertikalnim tunelom, skozi katerega bo kmalu začel pihati veter. V prostoru sta dva člana osebja – inštruktor letenja in upravljalec vetrovnika. Zadnji prilagaja moč vetra, skladno s težo letalca. Srce mi močneje bije, ker vem, da gre zares. Že vnaprej sem prepričana, da bo zabavno, vseeno pa gre za nekaj, česar še nisem počela, in malce vznemirjenja je seveda prisotnega ob tem.

Najprej je na vrsti inštruktor, ki se, nasmejan do ušes požene v vetrovnik, kjer že piha močan veter. Dvigne ga od tal, in že je visoko v zraku. Izvaja razno-razne vragolije in se med akrobacijami sila zabava. Izgleda, kot bi hodil po vetru, se visoko odbijal od trampolina in se med svojim početjem skrajno dobro imel. Nato varno pristane na odbojni mreži, kontrolor zmanjša moč vetra, in inštruktor že stoji pri vratih v vetrovnik in me vabi na polet …

To je tvoj trenutek svobode

Zadržim dih in z odločnim korakom stopim v vetrovnik. Inštruktor me z eno roko prime za podlaket, z drugo za pas in mi pomaga, da se uležem na veter. Dobesedno. Če stojiš, namreč ne letiš, na veter moraš leči. Najprej me drži bolj pri tleh, da se navadim občutka. Veter je zares močan in čutim, kako mi še lica rinejo proti čelu. Občutek v prvih sekundah? Močan pritisk zraka na trebuh, mrzel zrak na licih in malce lovljenja v zraku, ko me veter premika sem ter tja. Nič groznega, zelo zabavno pravzaprav! Inštruktor me opomni, naj vse gibe izvajam kar se da počasi. Nagli gibi lahko namreč hitro spremenijo smer telesa, ki ga potem težje kontroliraš. Spusti me višje in zavem se, da že letim samostojno! Wohooo, tole pa je fantastično!Z očmi ga najdem nižje v vetrovniku, kjer mi kaže, naj malce spustim glavo, da me bo veter odnesel še višje. In jo spustim … naglo se dvignem proti vrhu vetrovnika, se spet uleknem in že se počasi spuščam.Zakoni fizike, kajne? Pravijo, da večja, kot je površina, višje letiš. Zato se bolj ulekneš, ko se želiš spustiti – in res, v nekaj trenutkih sem že precej blizu tlom. S trebuhom se rahlo dotaknem mreže, se spet zravnam in že me veter nosi višje …

Vmes se vsake toliko srečam s steno vetrovnika, od katere se nežno in počasi odrinem, da me tok odnese nazaj na sredino vetrovnika. Inštruktor je ves čas z menoj, opazuje in mi pomaga, ko vidi, da sem »zaplavala« predaleč. Vmes se smeji in mi nakaže, da mi gre dobro, ter da naj se še sama nasmejim za fotografijo 🙂 .Potem je čas za trik! Pokaže mi, kako naj obrnem roki, da bom začela krožiti. Roki premaknem in že se vrtim! Inštruktor me prime in me zavrti še močneje, nato pa me spusti, da me veter odvrti. Obrnem roki še v drugo smer in zavrtim se v obratni smeri urinega kazalca. Neverjetno, zgolj majhen premik rok, ki na »kopnem« ne povzroči nobene spremembe, v vetrovniku popolnoma spremeni tok gibanja!

Mojih dveh minut je konec, zdaj imam dve minuti pavze. Presenečeno ugotovim, da sem kar malce zadihana. Opazujem drugega letalca, in celoten potek letenja še od zunaj. Začetniki smo res hecni na pogled, malce brcamo z nogami, potem nam gre dobro, potem smo spet vsi štorasti … tako pač je, in še vedno je polet varen in več kot zabaven!

Čaka me še minuta poleta. Morda se ti zdi, da tri minute niso nič, da prehitro mine. Pa ni res. Ko si zelo skoncentriran, tako telesno, kot miselno, se hitro utrudiš. Obenem gre za šport, s katerim se verjetno še nisi srečal/a in telesa ni pametno že prvič preobremeniti. Drugič ne vstopim v vetrovnik, temveč mi inštruktor pokaže, naj vzamem zalet in se poženem čez vrata naravnost v veter. Debelo ga pogledam, kako naj kar »skočim«, pa vseeno sledim navodilom. In sem si takoj hvaležna, ker me v trenutku dvigne v zrak in let je tokrat še zabavnejši! Prvo izkušnjo že imam in tokrat (pa čeprav zgolj po dvominutnem premoru), je letenje že lažje, bolj domače in veliko bolj sem sproščena.Tokrat že sama izvedem trik z obratom in se smejim, ker mi je uspelo! Ta minuta prehitro mine, ker se tako zelo zabavam. Inštruktor me povleče nazaj k tlom in me postavi ob rob stekla. Potem mi nakaže, naj se sprehodim ven iz vetrovnika. Vrgel me je na štos! Seveda nisem razmišljala o fiziki in sem poskušala odkorakati ven na silo – tako, kot hodiš v vodi, nagnjena malce naprej. Huh, ne gre, komajda se skobacam ven. Inštruktor se mi smeji, potem pa mi pokaže, da bi se morala samo malce nagniti nazaj in odkorakati preko vetra kot »mestna gospodična«, z dvignjeno glavo in rahlo nagnjena nazaj. No, hvala, se glasno smejim, pa sem nasedla! 🙂

Zabava, ki ne zahteva predznanja in kondicije

Po koncu leta sem polna energije in z veseljem bi šla še enkrat, pa še enkrat, no, kar še desetkrat!Nekaj minut še živahno klepetamo o poletu, o pravilih in pogostih napakah in o tem, kako zelo je vsakdo navdušen nad izkušnjo. Najlažje je otrokom, ki so gibljivi in se še ne bojijo. Najtežje je moškim, ki hočejo »premagati veter«. Ha, tukaj moraš spustiti kontrolo in se predati vetru.

Pogosto ljudje mislijo, da za polet potrebujejo predznanje ali dobro fizično pripravljenost. Pa ni res. Veter te namreč nosi sam. Edino, na kar moraš biti pozoren je, da nimaš poškodovane hrbtenice. Drugače pa otroci, mladi in starejši, ki ste dobrega zdravja, z lahkoto poletite! In verjemite, ne bo vam žal!

»Musklfibr« zagotovljen!

Na eno stvar pa moram opozoriti. Ker gre za popolnoma drugačno gibanje telesa, kot smo ga vajeni, je nekaj bolečine v mišicah neizogibne. Že ko se je let zaključil, sem čutila ramena in roki. Naslednje jutro pa … haha, kot bi imela prejšnji dan enourni trening trebušnih mišic in ramenskega obroča, ne pa tri minute letenja! Sem vam rekla, da so za prvič tri minute dovolj.Tudi »musklfibr« mine, je pa dobro vedeti, da se mu ne boste izognili. Med drugim se mi je posvetilo tudi, kako intenziven mora biti trening v vetrovniku, saj se očitno aktivirajo mišice, ki jih uporabljamo preredko. Zdaj pa je čas, da izkušnjo preizkusite še sami!

Kje najdeš Aerodium Logatec?

V Logatcu, seveda. V ponudbi darilnih paketov SelectBox pa ti je ta neverjetna izkušnja na voljo kot darilo sebi ali drugemu. Ponudbo najdeš TUKAJ >>

SelectBox je ime za izvirne darilne pakete, ki ponujajo izjemna doživetja in nepozabne izkušnje. Celoten program obsega preko 1800 različnih možnosti, ki jih najdete v 26 različnih darilnih paketih. Vabimo vas k ogledu celotne ponudbe SelectBox, ki jo najdete na spletni strani www.selectbox.si